Velikokrat se vprašamo, ali med besedami pišemo vezaj ali pomišlaj.
Naj napišem nekaj osnovnih pravil za to "krajšo" in "daljšo" črtico, kot radi rečejo moji dijaki.
Vezaj (krajša črtica)
1. Stični vezaj (ko ni presledka)
Med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z "in":
Med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka (več števk) ali črka (več črk):
Na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljanke:
Med črkovno ali številčno podstavo ali osnovo in njunim končajem:
Med kratičnim imenom (pisanim z velikimi črkami) in končnico (pisano z malimi črkami):
Za naveznim členkom "le-" pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom:
V nekaterih tujih imenih in zvezah:
V filozofskem jeziku, ko povezuje več samostojnih besed v besedni sklop:
2. Nestični vezaj (ko je presledek):
Med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta:
Med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom:
Pomembni opomniki:
Pri priimkih se nestični vezaj v novejšem času opušča:
Pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke, vezaj ni možen:
Vezaja ne pišemo v primerih, kjer je drugi samostalnik prilastek prvega:
Pomišljaj (daljša črtica)
1. Stični pomišljaj (ko ni presledka)
Namesto predlogov "od ... do" (predložni pomišljaj):
2. Nestični pomišljaj (ko je presledek)
V matematiki za pomen minus ali manj:
Viri in literatura:
Ahlin, M., Dular, J., Gantar, K., Jakopin, F., Menart, J., Moder, J., Pogorelec, B., Suhadolnik, S. in Toporišič, J. (ur.). (2001). Slovenski pravopis. Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Založba ZRC, ZRC SAZU.